Gobe, plenice in torbice 2.0

V besednjaku koncepta zero waste najdemo precej tujk, med njimi je tudi Upcycling ali po naše, nadcikliranje. Gre se za proizvodni proces, ki je bolj zaželen in učinkovit od navadnega recikliranja s katerim nas je že večina dodobra seznanjenih. Pomnimo namreč, da se pri recikliranju izgubi ogromno energije za pretvorbo materiala v surovo stanje; v večini primerov se pa tudi poslabša kvaliteta samega materiala na pram njegovi vhodni obliki, preden vstopi v sistem ravnanja z odpadki.
​
Nadcikliranje za razliko od recikliranja predstavlja model ravnanja z odpadki, kjer je kvaliteta materiala boljša kot preden se izdelek zavrže ter se porabi mnogo manj energije za izpeljavo celotnega procesa. Nekaj takšnih primerov poznamo tudi pri nas. Oblikovalka Urška Pirc izdeluje torbice, pasove in denarnice. To seveda ne bi bilo nič posebnega, če ne bi njene osnovne surovine prihajale od lokalnega vulkanizerja. Ga. Pirc namreč izdeluje vse zgoraj omenjene produkte iz odpadnih avtomobilskih gum. 

Inovativnost v kontekstu zero waste lahko pri nas zasledimo tudi na področju predšolske vzgoje. Vrtci v občini Vrhnika se poslužujejo sistema ponovne uporabe plenic. Po prvotni ideji, sestanku s starši ter izdelanem načrtu so prešli iz plenic za enkratno uporabo do pralnih plenic, in prihranki so ogromni. Plenice so eden izmed bolj škodljivih virov odpadkov, kajti težko oz. skoraj nemogoče je reciklirati spojino plastike in bioloških izločkov. To je bil tudi eden izmed glavnih razlogov zakaj so se vrtci odločili za preskok v pralne plenice in rezultati so zelo pozitivni:   

»Količina odvrženih plenic za enkratno uporabo se je prepolovila s 54.000 na 28.000, število odvozov komunalnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, s 140 na 70, letni stroški odvoza teh odpadkov pa so se zmanjšali za pet tisoč evrov.« (Delo, 04.05.2016)

Nadcikliranje in ponovna uporaba pa tudi nista tuja v svetu gostinstva. V Belgiji sta dva soimenjaka Martina odprla podjetje Permafungi, ki se ukvarja z gojenjem gob na kavnih ostankih. Princip je enostaven, najprej se zbere odpadna kava iz gostinskih obratov. Ta kava se potem vloži v posebne vreče skupaj s sporami gob, kot so šitake ali beli ostrigarji. Preostali proces se prepusti materi naravi, ki potem pretvori odpadek v hrano. Le-ta se potem proda gospodinjstvom, lokalnim restavracijam in trgovinam, ki oskrbujejo mesto.

Zgoraj omenjeni primeri so le delček mozaika, ki ga predstavlja koncept zero waste. Namreč, ko se enkrat zavemo, da smeti ni ampak obstajajo le hranila in surovine se kaj hitro posveti kakšna nova ideja, dobra tako za okolje kot za človeka.